Kako je pandemija Covid-19 vplivala na izobraževanje v šolah v Sloveniji? 

Šole, učitelji, učenci in starši niso bili dobro pripravljeni na to krizo. Številna zaprtja so negativno vplivala na duševno zdravje učencev in na učne rezultate.  Pred izbruhom krize so učitelji in učenci pri pouku uporabljali IKT tehnologije v manjši meri, kot je bilo povprečje držav OECD. Rezultati mednarodne raziskave Teaching and Learning International Survey (TALIS) 2018 pred krizo kažejo, da je v povprečju sodelujočih držav OECD le nekaj več kot polovica učiteljev v nižjih srednjih šolah (53 %) poročala, da so učencem omogočili uporabo IKT za projekte ali delo v razredu "pogosto" ali "vedno". V Sloveniji je tako ravnalo 37 % učiteljev, kar je manj od povprečja držav OECD, ki sodelujejo v projektu TALIS. 

Šolanje od doma z osnovnošolci je bilo za številne domove breme. Kar 60 % družin je bilo enakega mnenja, in sicer, da jim je pomoč  pri šolskem delu otrok veliko ali zelo veliko breme. Konec januarja 2021, ko so bile šole ponovno odprte, je bilo takšnega mnenja le še 52 % družin. 

Študija Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o vplivu šolanja na domu v okviru epidemije Covid-19 kaže, da šolsko osebje zaznava nekatere negativne vplive na kognitivne sposobnosti in duševno zdravje učencev, ko se ti vrnejo v šolo. Med drugim so se poslabšale bralne in pismenostne sposobnosti, pojavljajo se težave s koncentracijo, počasnejše razmišljanje, več nemira in klepetavosti. Pri učencih so zaznali tudi več tesnobe in impulzivnosti.

Kako dobro so slovenske šole znale uporabljati digitalno tehnologijo pred Covid-19?

Pred krizo je le 37 % učiteljev v osnovnih šolah (manj od povprečja v poročilu OECD) poročalo, da so učencem dovolili uporabo IKT za projekte ali delo v razredu "pogosto" ali "vedno".  Da bi bilo delo učiteljev učinkovito, mora temeljiti  kvalitetnem znanju. V Sloveniji je 53 % učiteljev poročalo, da je bila uporaba IKT pri pouku vključena v njihovo formalno izobraževanje ali usposabljanje, kar je manj od povprečja poročila OECD. (56%). V času raziskave je 55 % učiteljev v Sloveniji menilo, da lahko z uporabo digitalne tehnologije (npr. računalnikov, tablic, pametnih tabel) "precej" ali "veliko" podpirajo učenje učencev, kar je nižje od povprečja držav OECD, ki sodelujejo v raziskavi TALIS (67 %).

V Sloveniji je 59 % učiteljev poročalo, da so v dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja vključili veščine IKT za poučevanje (države OECD, ki sodelujejo v TALIS (60 %). Hkrati je v Sloveniji samo 8 % učiteljev poročalo o visoki potrebi po strokovnem razvoju na področju IKT za poučevanje, kar je nižje od povprečja držav OECD, v programu TALIS (18 %). To kaže, da je bil prehod na poučevanje in učenje na daljavo za številne učitelje morda zahteven. 

Le nekateri ravnatelji so poročali o pomanjkanju ali neustreznosti digitalne tehnologije (4 %, OECD 25 %) in nezadostnem dostopu do interneta, kar je bilo precej manj kot v državah OECD, ki sodelujejo v raziskavi TALIS. Poročali so tudi, da imajo učinkovito spletno platformo za učno podporo učiteljem, učinkovite strokovne vire za pomoč učiteljem, ki uporabljajo digitalne naprave, in dovolj časa za pripravo pouka, ki vključuje digitalne naprave.

Kako pripravljeni so bili slovenski učitelji na digitalne metode poučevanja?

V Sloveniji se je 80 % učiteljev "strinjalo" ali "močno strinjalo", da je večina učiteljev na šoli odprta za spremembe (v državah OECD, ki sodelujejo v TALIS, 74 %). 26 % učiteljev pa je poročalo, da se vsaj enkrat mesečno udeležujejo sodelovalnega strokovnega učenja na svoji šoli, kar je več od povprečja držav OECD, ki sodelujejo v programu TALIS (21 %). Učitelji, ki so sodelovali v tovrstnem strokovnem sodelovanju - ki vključuje visoko stopnjo soodvisnosti med učitelji -, so običajno poročali tudi o pogostejši uporabi učinkovitih učnih praks, kot je kognitivna aktivacija.  Tudi 69 % ravnateljev v Sloveniji je v 12 mesecih pred raziskavo "pogosto" ali "zelo pogosto" sprejelo ukrepe za podporo sodelovanju med učitelji pri razvijanju novih učnih praks (države OECD, ki sodelujejo v raziskavi TALIS (59 %).  

Število učiteljev, ki so se v 12 mesecih pred raziskavo udeležili spletnih tečajev/seminarjev, je bilo nižje od povprečja držav OECD, ki sodelujejo v raziskavi TALIS (33 % TALIS 36 %).  Izvenšolske učne skupnosti so lahko tudi dragocena pridobitev za medsebojno strokovno podporo v kriznih časih. V Sloveniji je 43 % učiteljev v 12 mesecih pred raziskavo sodelovalo v mreži učiteljev, oblikovani posebej za njihov strokovni razvoj (države OECD, ki sodelujejo v raziskavi TALIS, 40 %). Z vidika vodij šol je v Sloveniji 52 % ravnateljev poročalo, da so v 12 mesecih pred raziskavo "pogosto" ali "zelo pogosto" sodelovali z ravnatelji drugih šol pri zahtevnih delovnih nalogah, kar je več od povprečja držav OECD in gospodarstev, vključenih v TALIS (37 %).

S kakšnimi ovirami so se srečevali slovenski učenci pri učenju s pomočjo digitalnih tehnologij?

V Sloveniji je 97 % učencev poročalo, da imajo računalnik, ki ga lahko uporabljajo za šolsko delo, kar je več od povprečja OECD (89 %). Pri učencih iz spodnjega kvartila socialno-ekonomske porazdelitve je 94 % učencev poročalo, da imajo računalnik, ki ga lahko uporabljajo za šolsko delo, kar je več od povprečja OECD (78 %). 
V Sloveniji je 93 % učencev poročalo, da imajo doma miren prostor za učenje, kar je več od povprečja OECD (91 %). Pri učencih, ki prihajajo iz spodnjega kvartila socialno-ekonomske porazdelitve, je bil ta odstotek 88 %, kar je več od povprečja OECD (85 %). 

Na podlagi podatkov raziskave PISA 2018, zbranih pred krizo, se je 77 % dijakov v Sloveniji "strinjalo" ali "popolnoma strinjalo", da jim vera vase pomaga prebroditi težke čase, kar je več od povprečja OECD (71 %). Enako število učencev kot iz povprečja OECD se je "strinjalo" ali "močno strinjalo", da jim običajno tako ali drugače uspe (89 %). Optimistični so bili tudi učenci spodnjega kvartila socialno-ekonomske porazdelitve (77 % učencev). Naši učenci so imeli tudi visoko raven motivacije - 90 % učencev se je "strinjalo" ali "močno strinjalo", da se je v šoli treba truditi (povprečje OECD: 88 %). To je veljalo za 89 % učencev iz spodnjega kvartila socialno-ekonomske porazdelitve. Glede podpore staršev se je 90 % učencev "strinjalo" ali "močno strinjalo", da jih starši podpirajo, kar je veljalo za 87 % učencev iz spodnjega kvartila socialno-ekonomske porazdelitve. Vendar se nekatere družine lahko soočajo z jezikovnimi ovirami, zaradi česar lahko akademska podpora staršev učencem trpi - o tem je poročalo 10 % učencev (povprečje OECD: 12 %). To velja za 20 % učencev, ki prihajajo iz spodnjega kvartila socialno-ekonomske porazdelitve.

School Education During Covid 19 Were Teachers and Students Ready? OECD TALIS 2018 Database.
access: https://www.oecd.org/education/Slovenia-coronavirus-education-country-note.pdf 

Brodnik M., Delo in izobraževanje v času covida-19, Slovenija, december 2020–februar 2021 (Eksperimentalna statistika), SURS, 9.4.2021
access: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9498 

NIJZ, marec 2022  https://www.nijz.si/sl/solanje-od-doma-po-mnenju-solskih-delavcev-vplivalo-na-kognitivne-sposobnosti-in-dusevno-zdravje