Kako je pandemija Covid-19 vplivala na izobraževanje v šolah v Avstriji? 

V Avstriji je zaprtje šol prizadelo približno 1,1 milijona učencev (in več kot 200.000 otrok v vrtcih). Zapore so tako povzročile nenadno spremembo izobraževalnega sistema iz učilnic na učenje na daljavo in šolanje na domu. V Avstriji je poučevanje na daljavo pomenilo predvsem vzpostavljanje in vzdrževanje stikov z učenci prek različnih kanalov, razvijanje in izvajanje učenja. Za konkretno oblikovanje so bili v veliki meri odgovorni učitelji. 
Predpostavlja se, da imajo učni neuspehi dolgoročno negativen vpliv na kompetence, kvalifikacije in dohodek  tu so velike razlike med učenci, v posebej slabi poziciji pa so otroci z nižjim socio ekonomskim statusom. V prvi fazi zaprtja šole je otežen dostop do izobraževanja imelo 11% učencev, med učenci iz skupine z manj možnostmi je ta odstotek narasel na 35 %.

Šola poleg učenja opravlja tudi številne družbene funkcije, ki so bile zaradi zaprtja onemogočene. Šola je kraj, kjer poteka komunikacija in družbena uveljavitev. Učenci so med zaporo pogrešali šolo, neposredne povratne informacije učiteljev in zlasti vrstnike. Stik v razredu je še posebej pomemben za učence, ki doma dobijo le malo podpore. V času zaprtij tudi niso v polnosti delovali podporni sistemi v šolah, kot so šolski psihologi, šolski socialni delavci in zunanji učni pomočniki.

Kako dobro so avstrijske šole znale uporabljati digitalno tehnologijo pred Covid-19?

V primerjavi z drugimi evropskimi državami je v avstrijskem izobraževalnem sistemu velik razkorak pri digitalizaciji, glede dostopa do interneta v šolah, uporabe komunikacijskih platform, tehničnega osebja v šolah in znanja učiteljev na področju IKT. Le 33 % učiteljev nižjih srednjih šol je pred krizo poročalo, da so IKT pri projektih ali pri delu v razredu uporabljali "pogosto" ali "vedno". (povprečje OECD: 53 %). 40 % učiteljev je poročalo, da je bilo znanje IKT vključeno v njihovo formalno izobraževanje ali usposabljanje, kar je prav tako manj od povprečja OECD v raziskavi TALIS (56 %). 15 % avstrijskih učiteljev meni, da je potreba po razvijanju veščin IKT za poučevanje velika. 
Informacijska tehnologija ni zares vključena v učne načrte, čeprav si za to prizadevajo že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Za učence, stare od 10 do 14 let, učni načrt vsebuje le zelo nejasne smernice za izbirni predmet informatika in za vključevanje IT v druge predmete brez kakršne koli odgovornosti.

Kako pripravljeni so bili avstrijski učitelji na digitalne metode poučevanja? 

Zaprtje šol marca 2020 se je zgodilo v zadnjem trenutku, zato je bilo za pripravo učiteljev zelo malo časa. Zato je v prvi fazi zaprtja šol pouk še vedno pogosto potekal "analogno", vendar na daljavo - tj. z učbeniki, delovnimi listi in delovnimi nalogami. V drugi fazi zapore so bile videokonference in vzpostavitev forumov za izmenjavo mnenj ter časa za vprašanja med učenci ter med učenci in učitelji že običajne. Čeprav informacijska oprema v avstrijskih šolah ni popolna, je 95 % učiteljev poročalo, da imajo dobro zasebno opremo IKT.
Kljub temu je mogoče sklepati, da je učenje na daljavo v Avstriji še vedno le delno mogoče enačiti z e-učenjem. Učenje s pomočjo digitalnih tehnologij zahteva skrbno načrtovanje in pripravo, didaktični in metodični pristop - ne "učenje od tehnologije, temveč učenje s tehnologijo". Tehnologija je orodje in ne pristop.

S kakšnimi ovirami so se srečevali avstrijski učenci pri učenju s pomočjo digitalnih tehnologij? 

Ključni za uspeh učenja na daljavo so dobri tehnični pogoji in digitalne spretnosti. Oprema, ki jo imajo študenti (78 % strinjanja), je ocenjena nekoliko bolje kot njihova internetna povezava (71 % strinjanja). Vendar potrebne naprave niso enakomerno porazdeljene med avstrijskimi študenti. Približno 60% učencev naj bi doma imelo dobre pogoje (vključno s prostorom in mirom doma, podporo staršev), kar nasprotno pomeni, da 40 % učencev nima potrebnih zasebnih pogojev za učenje na daljavo.

Znanje učencev na področju IKT je različno. 49 % učencev pravi, da so dobro ozaveščeni o tveganjih na internetu, 57 % učiteljev ocenjuje spretnosti spretnosti snemanja avdio/video posnetkov svojih učencev kot dobre do zelo dobre. Te veščine so ocenjene višje: kompetence in samozavest pri ravnanju z mediji kot takimi (81 %), uporaba iskalnikov (70 %), uporaba učnih platform (71 %) ter skeniranje in pošiljanje elektronske pošte (84 %). Vendar pa učitelji vidijo veliko več ovir v pomanjkanju motivacije svojih mladostnikov (66 %), v motečih dejavnikih (71 %) in v težavah pri ohranjanju dnevne strukture (90 %) pri učenju na daljavo.

Viri: 
Institute for Advanced Studies (2021): Lehren und Lernen unter Pandemiebedingungen. Was tun, damit aus der Gesundheits- nicht auch eine Bildungskrise wird? Vienna, https://irihs.ihs.ac.at/id/eprint/5873/24/ihs-report-2021-steiner-koepping-leitner-pessl-lassnigg-lehren-und-lernen-unter-pandemiebedingungen.pdf
OECD (2019), TALIS 2018 Results (Volume I): Teachers and School Leaders as Lifelong Learners, TALIS, OECD Publishing, Paris. https://doi.org/10.1787/1d0bc92a-en; see also https://www.oecd.org/education/talis/talis-2018-results-volume-i-1d0bc92a-en.htm
Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Forschung (2021): Studie Lernen unter Covid-19, https://lernencovid19.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_lernencovid19/Zwischenergebnisse_Schueler_innen.pdf