Kako je pandemija Covid-19 vplivala na izobraževanje v šolah na Češkem? 

Češki nujni ukrepi v pandemiji COVID 19, so zelo prizadeli otroke in mladostnike. Zaprtje šol je bilo na Češkem eno najdaljših na svetu. Otroci in mladostniki več mesecev niso mogli obiskovati prostočasnih dejavnosti ali preživljati časa s prijatelji. Negativni učinki njihove dolgotrajne izoliranosti se ne kažejo le na področju izobraževanja, ampak tudi bistveno na področju duševnega zdravja in splošnega dobrega počutja. 

Pandemija je poglobila razlike med učenci iz različnih družbenih okolij. Socio-ekonomsko okolje otroka in poglabljanje že tako velikih neenakosti na področju izobraževanja sta imela pomembno vlogo pri otrokovem počutju med pandemijo. Tudi učitelji so pokazali izjemno sposobnost spoprijemanja z nenehno spreminjajočimi se razmerami. Izkazalo se je, da pri odzivanju na pandemijo ni bila toliko pomembna raven digitalne pismenosti učiteljev, temveč pripravljenost na komunikacijo in pogajanja znotraj šolskega kolektiva.

Kako dobro so češke šole znale uporabljati digitalno tehnologijo pred Covid-19?

Seznanjenost učiteljev, učencev in šole z uporabo IKT pri poučevanju in učenju pred krizo
Rezultati mednarodne raziskave o poučevanju in učenju (TALIS) iz leta 2018 pred krizo kažejo, da je v povprečju v sodelujočih državah in gospodarstvih OECD le nekaj več kot polovica učiteljev nižjih srednjih šol (53 %) poročala, da so učencem "pogosto" ali "vedno" dovolili uporabo IKT za projekte ali delo v razredu. Na Češkem je tako ravnalo 35 % učiteljev, kar je manj od povprečja držav OECD, ki sodelujejo v programu TALIS. 

Da bi bilo delo učiteljev učinkovito, mora temeljiti na kakovostnem znanju. Na Češkem je 45 % učiteljev poročalo, da je bila uporaba IKT pri poučevanju vključena v njihovo formalno izobraževanje ali usposabljanje, kar je manj od povprečja držav OECD, ki sodelujejo v raziskavi TALIS (56 %). V času raziskave je 63 % učiteljev na Češkem menilo, da lahko z uporabo digitalne tehnologije (npr. računalnikov, tablic, pametnih tabel) "precej" ali "zelo" podpirajo učenje učencev, kar je manj od povprečja držav OECD, ki sodelujejo v raziskavi TALIS (67 %).

Kako pripravljeni so bili češki učitelji na digitalne metode poučevanja? 

Pripravljenost in sposobnost učiteljev in šol, da spremenijo svoj način dela pred krizo
Na Češkem je 41 % učiteljev poročalo, da so v dejavnosti strokovnega izpopolnjevanja vključili veščine IKT za poučevanje, kar je manj od povprečja držav OECD v raziskavi TALIS (60 %). Hkrati je na Češkem 13 % učiteljev poročalo o visoki stopnji potrebe po strokovnem razvoju na področju veščin IKT za poučevanje, kar je manj od povprečja držav OECD TALIS (18 %). Ta poročila pred krizo torej kažejo, da je bil prehod na poučevanje in učenje na daljavo za številne učitelje morda zahteven. 

Na Češkem je 24 % ravnateljev poročalo, da je pomanjkanje ali neustreznost digitalne tehnologije za poučevanje "precej" ali "zelo" oviralo šole pri zagotavljanju kakovostnega pouka, kar se statistično ne razlikuje bistveno od povprečja držav OECD, iz raziskave TALIS (25 %). Prav tako je o problematičnem, nezadostnem dostopu do interneta poročalo 7 % ravnateljev, kar je manj od povprečja držav OECD, ki sodelujejo v TALIS (19 %).

S kakšnimi ovirami so se srečevali češki učenci pri učenju s pomočjo digitalnih tehnologij? 

Kakšno je bilo okolje in pogoji, kjer so se učenci šolali na domu pred krizo?
Čeprav je odsotnost pouka v živo mogoče zgolj nekoliko nadomestiti z uporabo spletnih platform in drugih tehnološko bogatih dejavnosti, prebivalstvo nima enakomernega dostopa do potrebnih digitalnih naprav. Zlasti učence iz socialno in ekonomsko prikrajšanih okolij, ki nimajo sredstev za dostop do teh naprav, je kriza COVID-19 močno prizadela, kar posledično poveča neenakosti pri učenju.
Predpogoj za vse vrste spletnih učnih dejavnosti je, da imajo učenci dostop do računalnika. Po podatkih raziskave PISA 2018, zbranih pred krizo, vidimo, da niso vsi učenci imeli dostopa do računalnikov. Na Češkem je 95 % učencev poročalo, da imajo računalnik, ki ga lahko uporabljajo za šolsko delo, kar je več od povprečja OECD (89 %). Pri učencih iz spodnjega kvartila socialno-ekonomske porazdelitve je 87 % učencev poročalo, da imajo računalnik, ki ga lahko uporabljajo za šolsko delo, kar je več od povprečja OECD (78 %). Poleg tega se je dostop do domačega računalnika s krizo dejansko poslabšal v primerih, ko so si ga člani gospodinjstva morali deliti. 

Pogoji za ustvarjanje ustreznega okolja za šolanje na domu niso odvisni le od dostopa do tehnologije, ampak tudi od ustreznega prostora za učenje. Na Češkem je 90 % učencev poročalo, da imajo doma miren prostor za učenje, kar se statistično ne razlikuje bistveno od povprečja OECD (91 %). Pri učencih iz spodnjega kvartila socialno-ekonomske porazdelitve je bil ta odstotek 83 %, kar se statistično značilno ne razlikuje od povprečja OECD (85 %). Podobno kot dostop do računalnikov se je med krizo morda poslabšal tudi dostop do mirnega prostora za učenje, ker je bilo doma več članov gospodinjstva.